Milostljiva! Vaše pismo me je jako užalostilo, Tako čudno in nejasno reflektirate v njem, da sem prepričan o kaki resni nesreči. Precej, ko sem ga prečital, pisal sem Ž. in dobil odgovor; pa kaj če on vedeti o Vaši notranjosti! Bodite pa za vsak slučaj potolaženi, saj ste zdaj na Visokem. — in sir delate; vsekako boljši kot kaj idealnega... Tudi meni je bilo večkrat tako čudno, a zdaj sem zopet vesel in odporen. Čital sem tudi nekje, da sta melanholija in rahločutnost predhodnici — tuberkuloze! Moj Bog... Pretečeni teden. sem bil na Bledu in obiskal gdč. Vido. Čujte, pobratila sva se; samó ta zlodej ima: tako čudne oči kot Meduza.
Imel pa sem jako krasen dan. Na koru otoške cerkvice zasledili so urezan monogram Preširnov. Tudi sem zvedel pri Vidi, da se ljubljansko ženstvo neki jako zanima za, Aškrca.
Ti Aškrc Ti, čestitam! V Radovljici sem videl Murnikovo rojstno hišo in čital tam kritiko Levčevo o Cankarju, ki je pri vsi svoji profesorski bujnosti jako žalostna. Oba, on in
Aškrc, sta šla, kot se mi zdi, predaleč. Sicer pa je, mislim, Radovljica najbolj dolgočasno mesto na svetu! Kakor ste se Vi zavzeli, da se dobé še »beroželjni« ljudje na svetu, začudil sem se jaz, da more živeti tako mesto melanholije in puščobe. Kmetje so mi stokrat ljubši. Tudi še nisem videl svoj živ dan tako strogih obrazov, kot pri ženskih Radovljiške elite. Tem bolj pa me je Kranj razveselil.
»Naroda« še nisem dobil nobene številke; pa bi bilo tudi vse eno, če bi mi n. pr. Vi svojega pošiljali od enega tedna skupaj, če se Vam. bo zljubilo. Da sem se zadnji čas bavil
s filozofijo, Vam je mogoče že znano. Jemal sem to reč samo po kapljicah.
Tudi sem tako drzen (fraza!), da Vam pošljem par verzov, ker mislim, da; ste še vedno sami in jih bodete čitali, če Vam je dolgčas. Sicer pa jih raztrgajte!
Tako sem Vas obiskal v Vaši osamelosti in pozdravljam
Vas udani Vam
Jos. Murn
Zalog pri Cerkljah, 24. junija 99.

P.S. Ali mi bodete kaj odpisali?