Dubrovnik, 6/6 88.Draga sestra!Tvoje pismo od 3. maja sem prejel. Govoril Ti ne bom, zakaj da Ti nisem pisal o nevarni bolezni naše Pokojnice, tako si prezgodaj izvedla, kaj je na žalost moralo priti. Ne bom Ti opisoval njenega zadnjega življenja, rečem samo da otrok ne more lakše od njenega zadnjega izdihljeja zaspati. Koliko da jo je vse spoštovalo in cenilo pokazal je naj bolje njeni pogreb. Jaz imam zadostenje v mirni vesti, da sem storil za njeno dobro vse, kar sem znal in kar sem mogel. To je tudi ona dobro vedla, in bila mi je hvaležna s kozi in skozi. Tacga serca, teke plemenite duše kakor jo je imela ona se ne dobi več, ali mogoče vendar le redko kjè. Imeli se bomo čas razgovarjati, ko pridem na Kranjsko koncem Julija ali prve dni Augusta. Po Dalmacije pritiska jaka vročina, suša je naredila že mnogo škode, dežja pa le še nij in ne bo ga kakor kaže.Od Nane sem dobil dopisnico, da je pogorel Janezu veliki doljni kozolc na 1. t. m. ob 11 uri dopoldne. Res čudna nesreča ga preganja z ognjem! Je li hišo v Borovnici že prodal ali ne, ne vem. Stara baba je zopet stara presica; oče hodilo jest k Nani.Pozdravljam Tebe in vse TvojeTvoj brat Frano
KORESPONDENCA
Faksimile tega pisma še ni na voljo.