Logatec, 25. III. 1903.

Preljuba Ivanka!

Sprejmi moje najprisrčnejše sožalje k neizmerni in nedomestljivi izgubi Tvojega Ivana. Bog naj ti da moč, ta hud udarec prenesti.
Pomisli pa pri tej žalosti da je bila volja božja in da je smrt Ivanova za njega in tudi za Tebe le rešitev iz dolgoletnega trpljenja.
Ko sem bil pretekli četrtek pri Vas, mislil sem si da mora iti h koncu in kako usoda ravna, toliko časa nisem bil pri Vas, odložil sem skoraj tudi zadnjič in vendar sem prišel da zadnjič vidim Ivana. Kdaj bode pogreb? Upam da ne v petek dopoldne ker moram biti v Cerknici a popoldne pridem gotovo v Laze, da sprejmim Ivana na njegovej zadnji poti. Ako bi ne mogla do jutri popoldne odgovoriti pošlji koga k poštnemu vlaku, ki vozu zjutraj proti ½ 7 uri proti Rakeku in s katerim se jaz vozim v Planino, da mi pove kedaj je pogreb.
Potolaži se, Bog s Tabo.

Srčno Te pozdravlja Tvoj vedno s Teboj čuteči

Janko