Celovec 8. 9. 1901
Preljuba Ivanka!
Hvala lepa Tebi in Ivanu za prijazna voščila k mojemu imendanu. Bog daj da se ta voščila uresničijo. Odkar Ti nisem pisal, zadela je tudi mene in mojo Ireno velika nesreča. Irena je 27. junija povila prav čvrsto, razvito hčerko, katera pa je – mrtva na svet prišla. Dve uri pred porodom živela je še ali usled nekega pritiska na popkovino morala je umreti, predno je zagledala tužno zemljo. Da je nama prizadelo to preobčutljiv in nepozabljiv udarec si lahko misliš ker si tudi izgubila ljubljeno hčerko. Bogu bodi le hvala da se Ireni pri tem ni hudega zgodilo, da ni k duševni bolezni prišla še telesna. 20. julija odpeljal sem Ireno s taščo vred v Brno, kjer sem ostal 3 tedne, Ireno sem pustil tam in je prišla še le 3. t. m. nazaj. Hvala Bogu prav dobro jej je delo življenje pri stariših in upajmo na boljšo bodočnost. 25. avgusta t.l. bil sem na sv. Višarjih in 26. in 27. na blejskem jezeru; od tam sem se peljal v Logatec mater in sestro obiskat in danes teden sem zopet sem prišel.
Ivanu se je sedaj na bolje obrnilo, upajmo da kmalu popolnoma ozdravi, kar je pri njegovej mladosti tako kar gotovo. V prilogi pošiljam Ti podobo moje Irene z menoj. Žalibože le malo, a večje nimam.
Pozdravi očeta, Ivana in druge, tudi od Irene imam Vam pozdrave izročiti. Srčno pozdravlja in poljublja Tebe Tvoj stari
Janko
KORESPONDENCA