Predragi Ata!
Prišla je pomlad zopet
mila, In (!) sušca devetnajsti dan,
Zora mi žarna je oznanila:
»Vaš god je, Oče, praznovan!«
Radost mi vselej je rodilo
To jutro nekdaj še doma,
Z besedo sem otroško milo,
Za srečo prosil Vam Boga.
Odšel sedaj sem scer (!) na ptuje,
Povso je vendar Bog pri nas,
Nad Vami kot nad mama čuje
Molitve moje sliši glas.
Stoterokrat oblagodari,
Mi starše ljubljene, o Bog!
Ohrani srečne in obvari
Jih reve križev in nadlog!
Naj dolgo zdravi in veseli
Vživajo prijazne dni,
Enkrat pa v večnosti dodeli
Plačilo jim med angelci!

To
Vam voši
Vaš
hvaležni sin
Josip
Ljubljana, dne 17./3. 95