Velecenjeni gospod
V odgovor na vaš dopis 26. t.m. vam morem dati zaželjeno pojasnilo; Ad. str. 405 in 426. je bil- dr. Gregor Žerjav. On je imel s Faiduttijem dogovor v glavnem radi šolstva v Gorici in je bil pripravljen izročiti deželo klerikalcem, kar bi se bilo tudi zgodilo, da nismo preprečili z nastopom pri volitvah v mestni skupini, kakor je opisano v knjigi.
Ad. str. 438. pa je – dr. Karl Podgornik, ki ni bil moj zastopnik, marveč TOZ, za katero me je neusmiljeno rubil, kje je kaj našel. Namesto da bi bili gospodje malo pomislili, kako lahko je spraviti veliko imetje v nič z rubežnimi, in kako lahko bi bilo z malo potrpljenjem vse reči prijateljski vrediti, toliko bolj, ker so bili sami vzrok, da sem jaz prišel v denarne stiske. To je bilo zaradi tovarne mila, ki je imela pri TOZ konto okroglo 54.000 kron, nasproti 68.000 kron terjatev, poleg inventarja. Ta tovarna je bila moja nesreča v katero sem zalezel po krivdi vseh mojih prijateljev, vključno dr. P. ker je bila Brumattijeva tovarna v konkursu, so me zapored naganjali, da treba to spraviti v Lov. roke. Jaz sem iskal reflektanta v Ljubljani, Celju, Kranju itd. ali do dneva dražbe ni bilo še to vprašanje rešeno. Zato sem v sporazumu z vsemi gospodi kot Platzhalter kupil vse jaz ta borih 15.000 kron. Da nismo nehali z obratom, so v skupni seji izročili obratovanje ravnatelju Bajcu in dovolili kredit 20.000 dinarjev. Nato sta Bajec in Kljun gospodarila pa tako, da je bilo po nekaj mesecih 54.000 kron dolga pri zadrugi. Jaz sem bil divji, kdo je dovolil iti nad dovoljeni kredit, ali ni pomagalo nič, jaz sem bil za ta dolg odgovoren. In ko sem hotel terjatve iztožiti, je moj brat po par mesecih tožarjenja ustavil kar bi bilo mogoče izterjati za – troške.okrog 70 dolžnikov je bilo (beseda ni berljiva) deloma v konkursu med temi največji dolžnik za nad 4.000 kron. Žerjavov Aero Merkur. Zato smo začeli rubiti in ne neusmiljeno preganjati. (besedi sta neberljivi) pa je tako nanesla, da so začeli cediti slino po mojih podjetjih. . kajti imeti so hoteli liste tiskarno. Dr. P. je bil njih advokat in je mesto njega prevzel posle dr. Novak, se je stvar obrnila. Imel sem vsaj čas za oddih.
Isti dr. P. je imel v moji tiskarni dolg 8600 kron za katere se ni menil. Nastala je vojna, jaz sem bil zopet odveden in prišlo je tako kakor pišem v knjigi- takoj po vojni me je dr. P rabil v Ljubljani, kjer sem bil družbenik družbe IMPEX. Sredi te družbe sem moral plačati ves dolg TOZ v kronah ljubljanskih s katerimi je dr. Ravnikar za TOZ plačal enak dolg Zadruge pri LJKBanki. Kljub temu so zahtevali, da plačam Zadrugi dolg v razmerju 60% v lirah. Ljubljanska sodnija me je obsodila v plačilo v jugoslovanskih kronah. To sem tudi plačal z obrestnimi obrestmi vrel za ves čas do leta 1920. Zato so me pripravili ob vso trgovino , je v knjigi. Bajt je spravil 115 zabojev blaga v Ljubljano, kjer je Casser dobil samo za cenitev 800 kron, a vse je Krevos prodal tako, da so troški požrli vse do zadnje kronice. Najhuje je pa to, da mi te svinjarije niti niso povedali, kajti sem bil ves ta čas interniran v Goelersdorfu in sem imel potem kazenske preiskave v Gorici zaradi- goljufije, po katerem seveda ne ital. ararju.
Toliko o tem, da veste, kako sem bil jaz plašen od svojih najožjih sodelavcev…..Ali vse to-zaupno
Z odličnim spoštovanjem
Andrej Gabršček