Preljubi stariši!
Ravno četrtek je in čas imam, da Vam pišem kako se kaj imam, akoravno posebnega nič ne vem kakor to, da imamo v Ljubljani čez 1. m. na debelo snega. Upam, da ga tudi pri vas ne majnka. Kaj lepo je videti kako ga vozijo in spravljajo z ulic, pa brez uspeha, vedno ga imamo dosti, pri nas je štir dni snežilo, pa tako da ga je v enej noči pači padlo dva pedi. Ven ne morem iti nič, samo v šolo grem, pa še iz šole pridem ves bel. Srečko me je tudi trikrat obiskal, Ivanko so pa oči bolele, da ni v šolo mogla, Leopolda pa nisem nič videl. Uprašal bi zakaj niso ata v Ljubljano prišli, pa kako bodo prišli, ker je tak sneg. Kako se kaj imate doma ali ste vsi zdravi? Mi smo vsi zdravi, samo jaz sem se prehljadil in zelo kašljam. Stari mami bi tudi kaj pisal, pa sem pre len, bom pa v drugič kaj več pisal. Pišite mi kmalu kako se kaj imate doma. Konečno Vas vse lepo pozdravimo,
posebno pa
Vaš
hvaležni sin
Josip
Ljubljana, dne 10. prosinca 1895