Draga sestra!
Ker dolgo časa nič ne pišem, pa hočem danes obširneje pisati, kako se imam.
Prve dni po dohodu v Trnovo sem bila kaj pada večina doma z mislimi. Kako bi tudi mogla pozabiti na ljubega Ivana, ki smo ga vsi tako radi imeli. Vedno mi hodi na misel, kako je bil dober in ljubezniv.
O Veliki noči je bilo tukaj prav lepo, seveda je neugodno vreme nekoliko kalilo praznično veselje. Bilo je malo prebivalstva v samostanu, kajti nad 60 duš je romalo k domačinom. A potem so nekatere s težkim srcem zopet prišle, tožilo se jim je po domu, druge so se pa zopet veselo vrnile v zavod.
Kako ste doma praznovali praznike? Moja Ivanka naj nikar preveč ne žaluje za ljubim Ivanom, saj je on sedaj srečnejši kot na svetu, kjer je prestalal toliko bolezni.
Srčna Ti hvala za poslano šupo. Prav lepa je in mi ugaja. Draga, kmalu pa se me spomni z listkom, ker ga že željno pričakujem.
Sprejmite vsi najsrčnejše pozdrave in poljube od
Vaše
Mici
V Trnovem, 3. 5. 1903