Predraga mi sestra!
Se li morebiti že huduješ na me, ker Ti nič ne pišem? Pa ne bodi v skrbeh za me. Zdrava sem, hvala Bogu. Privadila sem se tudi že v kandidaturi. Prav udomačila sem se. V šolo hodim le za krščanski nauk, nemščino in gosli se učim. A gosli tudi podučujem. In čuj, draga sestra, kako je ob nedeljah popoldne pri krščanskem nauk. Gospod razlagajo najprvo nekaj iz krščanskega nauka, a precej potem izprašujejo kar v cerkvi, da se prepričajo, si li kaj zapomnimo ali ne; pričeli so seveda pri otrocih, a polagoma bodo prešli menda tudi na druge ljudi.
V kratkem nas počasti z obiskom premilostni gospod knezoškof. Posvetili bodo namreč našo novo kapelo. Potem dobimo zopet Presveto R. T. v kapelo.
Kaj pa doma? Ste li zdravi? V soboto mi je Jožko pisal. Prosim te, piši mi kaj.
Srčen pozdrav vsem, posebno pa Tebi, od
Tvoje
Te ljubeče sestrice
Mici
Trnovo, 13. 10. 1901