Preljuba moja Mici!



Častita prednica so Ti hoteli že večkrat pisati, pa nimajo časa. Pravijo, da v šoli z žalostnim srcem gledovjo na tvoj prostorček, ker Te ne opazijo tam. Kako Ti je že kaj ljuba Micica? Ali še hudo kašljaš, ali Ti je boljše? Kedaj pa prideš zopet nazaj? Kaj ne, da mi bodeš zopet odgovorila? Jaz sem zdaj, hvala Bogu zdrava. V šoli sem nekaj zamudila. Čast. Sestra so mi rekli, da Ti in jaz bove morale zdaj prav pridne biti in mesto enkrat, dvakrat na teden v pisati, bodeva zamujeno zopet popravile. Jutri, to je v nedeljo zvečer bo pri nas igra, že veš katera za katera sva se tudi midve učile za učenca ali zdaj Tebe ne bo tukaj, jaz pa tudi ne bom igrala, ampak samo gledala, saj bo še lepše bom videla, kako se mo tovarišice obnašajo. Le škoda da ni še tebe tukaj. Za pust se učijo eno slovensko eno nemško in eno italijansko igro. Včeraj, so bili moje ljubi ate tukaj, igrala sem tudi glasovir, da so videli koliko uže znam, so rekli, da sem se v tem letu že dovolj naučila. Ali imate pri Vas sneg? V Trnovljem je zelo lepo vreme, zjutraj in zvečer je mraz, čez dan je pa gorko.

H koncu sprejmi najsrčnejši pozdrav od Tvoje te ljubeče prijateljice Anice.

Sprejmi tudi od č. sester, g. Therese, g, Amalija in od ostalih gojenk najprisrčnejši pozdrav.

Trnovo, 23.1.1896