Predraga Mici!



Hvala lepa za razglednico. Mislila sem že, da si me pozabila, ali pa da sem te jaz kaj užalila. Pa kaj hočemo! Če se hoče od Mici dobiti kake znake, da je še pri življenju je treba vedno potrpežljivo čakati. Kajne, da je tako res? Da ti preženem skrb za me Ti moram vendar poročati o neljubem dogodku. Bilo ni nič hudega, a vsejedno mi je neljubo, ker lahko omadežuje mojo čast. Torej. V sobo, v kateri sem jaz spala, pride okrog 4 zjutraj neki gospod ter me prosi, če sme spati na prazni postelji, ki je bila še v sobi. Seveda mu jaz kaj tacega nisem dovolila. Prosila sem ga, a ker ni hotel oditi sma se kregala. Sobe namreč nisem zaklenila, ker je nisem mogla. Naposled se mi je tudi predstavil. Bil je tovariš Tvojega gospoda brata. Odpraviti ga nisem mogla iz sobe in se je kar neženirano vlegel. K sreči je bila tema, jaz sem vstala, se napravila v temi ter odšla, da siravno bi bila lahko še spala. Pritožila sem se potem pri gospej, a ona ni vedela nič s tem in se je hudovala nad natakaricami, kako morejo poslati gospoda v sobo kjer že spi ženska. Pa ustmeno več o tem, če se slučajno v kratkem kaj vidimo. Mislim, da se v kratkem zopet peljem mimo Laz. Udane pozdrave Tvojim dragim.

Te poljublja Tvoja Fani.

Travnik, 31.8.1906