Srčno ljubljeni stariši!
Danes Vam hočem zopet pisati, ker imam ravno priložnost. Meni je zdaj nekoliko dolgčas. Prosim, da bi mi nekoliko pisali, kako je atetu, ker vedno mislim na njega in se bojim, da bi jim ne bilo slabši. Naj mi Jelka hitro nekoliko piše, da ne bom v skrbeh. Zdaj bodo kmalu počitnice, jaz se jih že zelo veselim, ker bom smela zopet iti domov. Prosim ali je kaj Ivanka pisala. Pri nas je zdaj tako vroče že štirnajst dni. Ali je ljuba Jelka srečno domov prišla? Mene je zelo veselilo, da je bila pri mojem prvem sv. obhajilu. Kako gre ljubemu bratcu? Pozdravim ga in se že veselim, da bi bom kmalu videla. Štirnajst dni ga kmalu preteklo potem upam Vas vse zdravemu deti.
Zdaj pa vse prisrčno pozdravlja
Vaša
Hvaležna hčerka
Micica
Trnovo, 11. 6. 1897
Z Bogom