Iz pisem v naši zbirki lahko razberemo tudi, kako so študentje v Pragi branili čast slovenstva. Josip Kremenšek (12. 3. 1883–17. 12. 1969) je bil član študentskega društva Sava, ki je bilo ustanovljeno leta 1892.

Iz pisem v naši zbirki lahko razberemo tudi, kako so študentje v Pragi branili čast slovenstva. Josip Kremenšek (12. 3. 1883–17. 12. 1969) je bil član študentskega društva Sava, ki je bilo ustanovljeno leta 1892.

S SABLJO V BOJ ZA SLOVENSKO ČAST

Slovenski študentje so v različnih društvih bili posebne vrste bitke s svojimi nasprotniki. Če so jih ti razžalili, so branili svojo čast s sabljanjem. Tudi v Pragi so se slovenski študentje velikokrat čutili razžaljene in o tem je Josip Kremenšek tako pisal domov: »Vsak si prizadeva, da bi me ugonobil. Toda ne bo se jim posrečilo, dokler Jože le količkaj giblje. Čast so mi hoteli že lansko leto vzeti, a se jim ni posrečilo. Letos sem imel imeti še dva dvoboja, toda oba nasprotnika sta se me ustrašila – vzel sem jima jaz čast! Poznajo pač mojo roko, zato se me bojijo. Kakor že rečeno, uradujem do 2h, potem grem v šolo. V mraku sabljam eno ali dve uri, tako da sem se že toliko izuril, da je treba res vsakemu premisliti predno pride pod mojo sabljo.« (10. marec 1905)

Biti »savan« je pomenilo delovati na več področjih, kot lahko preberemo v drugem pismu: »Ker sem savan, moram posebno dosti delati, ker še tako nas nasprotniki napadajo. Ravno predno sem začel tole pisati, sem pisal na uredništvo lista (radikalnega) in zahteval nek popravek, ker me v tem listu radikalci kot savana nesramno napadajo. Sploh imamo sedaj težko stališče; iz društva so izstopili vsi radikalci in na ta način bi društvo začelo pešati, če ne bi ostali društveniki napeli vseh duševnih in gmotnih sil, da društvo ne propade.« (9. april 1906)

Josipova pisma tako ob znanstvenih raziskavah (o študentskih društvih je pisal Janez Stergar v članku Začetki "Slovenskega ferijalnega društva 'Sava' v Ljubljani", Kronika 1974) podajajo oseben pogled na tovrstne dejavnosti slovenskih študentov. Obe pismi najdete v elektronski zbirki PISMA.

dr. Katja Mihurko Poniž