II. VII. 1906

Draga gospa!
Prejela sem Vašo pošiljko ter sem prečitala že parkrat ono kritiko.
Velja tisto, kar sem Vam pisala že prej. I. Prijatelj je vsekako dobro poučen v svetovnih literaturah in zato se ozira na našo malo literaturo od »zgoraj« - Da je zelo enostransko – o tem ni dvoma: da je pa naposled tudi on kartelist – to je jasno, kakor beli dan. Kako je vedel čuvati svoje – je razvidno iz tega, da je Zofki Jelovšek pripomnil, da piše v štirih jezikih, - Zupančiču je omenil, da je bil v Parizu i. t. d. Vse to so malenkosti – vendar sredstva, sploh dobra sredstva … Da je naposled prezrl vse pesnike, razen Zupančiča – in žensk sploh ne omenja ne, tudi ni nič posebnega, - nič novega. Veste gospa, Slovencev je malo in ne smejo imeti ne velike literature – sicer je ne prebudijo- in ne marajo pisateljev – sicer se jim to ne šteje v greh! –
Sramotilno je za nas da je vsakem literatu, ki ni v kartelu, dal nekega pisatelja za posnemanje: Finžgar ima Coloma – Jaklič ki davno ni več sotrudnik Dom in Sveta – pa posnema nemškega Rossegerja – To je sploh dobrost naše kritike: Marveč pisateljem se očita nesamostalnost! Tudi mene mučijo kritiki s temi opazkami; saj ste brali Dom in Svet, i. t. d. A najhujše me je zdelal v Vašem listu Dr Robida – Tam smo prizadeti vsi pesniki in vse pesnice – razen Zupančiča, Zofke Jelovšekove, Minke Govekarjeve i. t. i. Jaz sem prepisala vse iz Zupančiča in Ketteja! Kolikor je resnice na teh dokazih – ne vem, ker sam tudi z ničesar ne dokaže. – tudi svoje ženske pesmi sem prepisala od teh dveh! Ne vem kje? Dala bi pač temu gospodu, kakor Dom in Svetu odgovor: Slovenski moderni so se razvili z ruskih poetov in tam sem se učila tudi jaz! Da imam seveda nekaj izrazov besed kakor idol, trnjolica in dr. od Ketteja – to priznavam sama – a te besede sem si morala izposoditi radi rime … Dom in Svet se v svoji kritiki sploh podbije: Na enem mestu trdi, da nisem moderna, a pozneje pravi, da nimam mnogo samostalnega – Da sem se učila pri raznih Kettejih in Aleksandrovih – Ki sta vendar modernista prve vrste … torej sem slaba učenka teh dveh, ker nisem moderna. – Sicer pa bi odgovorila tem kritikom tudi drugače: Veliki pesniki, kakor Prešeren so se tudi učili od drugih Prešeren – Petrarka, Schiller – Šekspir Šekspir pa je imel mnogo od Grkov in vendar se tem to ne šteje v greh!
Ali je prinesla že Edinost kako oceno? Radovedna sem – sicer pa Vam odkrito povem, da sem tako topa in hladna poleg teh kritik – da se kar sama sebi čudim. –
Kristina je poleg Robidove kritike izgubila ves pogum – izdati kdaj svoje pesmi! Kdaj pridejo Vaše na vrsto? –
Jaz odpotujem prihodnji teden na [nečitljivo], ter prepotujem najbrž tudi nekaj Gornje Avstrijske. Oglasite se kaj, pa mi kaj pišite – magari celo o naši kritiki. Zanima me!
Z lepimi pozdravi!
Vaša
Ljudm . Poljanec
Knjigo Vam vrnem, pregledam še jo skupno z Kristino, dovolite!