Ljubeznivi in dragi gospod Vidic”

Kako sem srečna, kedar morem delati tako, kakor sem delala sinoči in danes. Zakaj nisem vedno tako čila in tako razpoložena? Bilo bi - zu viel des Guten.
Čakajte, naj se vam prej zahvalim za Vaše - kakor vedno - ljubeznivo pismo in naj Vam povem, da me veseli, da ste veselo, da ste v Milko zaljubljeni. S tem kažete najboljši razum in dober okus, kajti Milka je dekle, kakoršnih je, žal, malo. Bog jo živi! Danes je baje odpotovala in jaz revica pojdem zdaj v tiskarno, ne da bi šla k njej. Strašno se mi je omilila, da ne morem mimo, ako ne stopim gor vsaj za par minut. Morda jo bodete videli kmalu - pozdravite jo!
Torej zadovoljni ste bili v Trstu? Žal mi je, da sem jaz bila radi nekaterih domačih neprijetnosti baš one dni grozno slabo razpoložena. No, to ste baje zapazili in oprostite!
Sinoči sem bila prav vesela. Našla sem v nekem drugem nemškem listu podobno kritiko o psihologiji Marholmove. Kritik pravi, kar pravim jaz, da si žena na več krajih pošteno nasprotuje. Ako jo želite in mi jo ob priliki vrnete, Vam jo pošljem.
Potem sem prejela Daničino popolnoma spravljivo pismo. Jaz sem jej namreč obečala, da ji bodem pisala pa jej nisem nego par besed še oni dan, ko ste Vi prišli v Trst in na dopisnici. Poslala sem ji nekaj o “Mladosti”. No, lepa reč, ona ima že list, jaz pa še ne! Dobila smo včeraj tudi Göstlovo pismo in nadaljevanje o slov. skladateljih ter od Paharja začetek povesti.
A ker sem letos bolj previdna, ne zanesem se, zato sem bila radi povesti v groznih škripcih dokler nisem prijela sama za pero ter napisala sliko iz najbližje moje bližine.
A propós! Danica mi je poslala tudi oceno (jako čudno!) o Tavčarjevih spisih, ali jaz sem ji že sinoči pisala in povedala, da imam že vašo oceno od prej in da je ta ocena že v tiskarni. Bode li kmalu?
V Figaro - in to me je zelo veselilo - je uvodni članek o Fogazzaru - italijanskem mojem ljubljencu. Pride v Paris na konferenco, jako se mu laskajo - evo zopet dokaza, da nisem baš na krivem potu.
Drug članek v Figaro je o akademiji nesmrtnih, v katero so 10. dec. sprejeli pesnika André
Theuriet na mesto pokojnega Alex. Dumasa. Hotela sem posneti za “Slovenko” nekoliko o tem, da premislila sem si in posnamem za “Zvon”. Kaj me je še veselilo? Ne spominam se. - Sinoči sem odpravila nekaj dopisovanj - pisala sem Göstlu, ki se huduje, ker pravi, da se mu dobrikam, a pišem mu le odkritosrčno, da simpazujem ž njim in njegovimi idejami - pisala sem vročekrvni Danici, Paharju etc. a Vam nisem mogla. Sklepala sem naglo ono sliko ter dokazala kakov slabi? spol je žena.
Milka pozna oba, njo in njega.
Lamurski mi je poslal po Milki Karamzina, prečitala sem prav zdaj eno povest, dasi je moralna skozi in skozi izpodtikali bi se morda naši ljudje ob njej.
Meni ugaja in je pisana - kar si morete misliti najrealističneje - toda ne z dopadajenjem pisateljivim ampak bolj kakor neko svarilo.
Oprostite, da vam nisem odgovorila prej, a prej sem morala poskrbeti za 9. st. Fate morgane in potem za “Slovenko”.
Bežek mi je nekoliko nejevoljno odgovoril, ker sem mu najbrž tudi jaz pisala v prvi nevolji.
Zakaj niste še ostali, da bi bili pomagali na koncertu? Moj Bog, ko je bilo vse tako revno! Lehko bi bili. Zavidam Vas radi Milke in Milko radi Vas, da boste skupaj plaušeli in jaz sedaj, ko bi mi se jako ljubilo plašiti nimam s kom. Ko ste bili tu sem bila - lipov bog! Nisem li mar nesrečen smolar? Oprostite moji naglici!

Bog Vas živi in ohrani - škoda bi bilo Vas in mene - le domišljajva si - se li spominate?
Pred Evropo!

Z lepim pozdravom
Vaša
Marica