Chios, 27/8. 1922



Dragi Franc!!



Vdobila sem tvojo ljubko kartico Srčna Ti hvala. Ni treba se čuditi da malo prejemam mislim da sem prejela vse dozdaj dve pismi in 3 kartoline. In jaz ti sem na vsako odgovorila z pismom torej je moje to 5 pismo sedaj. Upam da si prejel. Sicer je treba potrpeti ker veš da sem zelo oddaljena in da naša dežela jim je tukaj malo znana in tudi vaporji nimajo dosti poti proti našim krajem in tako včasih dobim pisma ki hodijo 10 dni in včasih tudi 25 dni zaradi tega ne razburjajmo se sicer če več časa ne vdobin nič saj veš da sem otožna ker edina tolažba ki mi je še ostala je pošta. Zelo čudno se mi zdi da veste tam več nego jaz tukaj namreč da je bil potres mi nismo nič slišali. Vprašala sem gospo in mi je rekla da je bil potres v Atinah to je glavno mesto Grške. Sicer več ali manj je vsako leto malo potres pred 30 leti da je bil zelo močan da je hiše posipal. Razvidin da ni samo naš Slovenski narod nesrečen ampak so tudi tukaj še sedaj ni sklenjen mir sicer bijejo mislim da se ne. Ker če bi se bili bi se slišalo grmenje topov v začetku njih vojske da se je zelo slišalo grmenje topov ker ni ravno toliko oddaljeno od tukaj potem sose Turki umaknili nižej. Tudi tukaj v tem mestu so bili enkrat Turki še sedaj se vidi njih mošejo nad katero se dviga znamenje križa sedaj. In več krajev ali hiš ki spominjajo na one čase tudi bolj stari ljudi se nosijo še tiste široke črne hlače z širokim pasom mladi so bolj vsi po naše oblečeni. Tako se razvidi da je tudi ta dežela prepojena z Turško in kristjansko krvjo. Oprosti ker ti pišem vse te reči upam da te bo zanimalo če te seznanim z deželo v kateri prebivam saj vem da tam je skoraj nepoznate. Njih jezik je zelo težak in sploh vskak dokler se ga ne privadi. Ko bi bila eno leto tukaj mislim da bi znala dobro ker hočeš nočeš moraš znati če hočeš tukaj ostati ker živa duša ti ne zna druzega. Francoski se tudi vdobi ki govorijo ampak kdo zna če pomisliš koliko jezikov je treba znati je za ob pamet priti. Zato si lahko predstavljaš kako se trpinčim za govoriti morda znam malo na mud in tako gre čas naprej. V Aleksandriji smo večina Italjansko govorili samo oni med seboj po njih otrok zna oba jezika. Zato pa pustimo vse to Končno oprosti dragi če si se vzel za slabo da ti nisem slike prej poslala pošiljam ti jo sedaj a oprosti ker je zelo poredna sicer nekaj bi te prosila namreč da bi strgal tisto sliko iz Gorice ko je tako grda zs cvetlicami jaz nimam nobene ampak pri Esteri sem enkrat vidla in zahtevala da raztrže da se izgubijo vse da niti ne bom več vidla Vem da boš tudi to kritiziral ampak na tvojo željo ti jo pošiljam. Od naših sem prejela tudi pismo in jim tudi hitro odgovarjam. Ko ti to pišem je nedelja ampak zame bolje da bi ne bila vedno sem bolj otožna ob nedeljah ker se mi vzbudijo spomini iz preteklih časov in tudi v Aleksandriji mi mine bolj veselo v društvu v družbi prijateljic ko prepevamo in ko bi imela še vsako nedeljo prosto. Ampak nevem kedaj pride zopet oni srečni čas tudi zame da se mi vrne ljuba prostost!?-? Drugači vse imam prav dobro zdravi smo vsi enako upam tudi od vsih tam.

Kako pa z društvom? Ali je ponavljanje igre uspelo dobro? Tudi jaz bi se rada znašla v vaši sredi. Eno noč sem sanjala da sem šla v karoci z gospami in da sem te vidla pred enim kafe sede kako sem te gledala da bi me pogledal ampak nisi me opazil. Še sedaj mi stoji tvoja podoba pred očmi Končujem z mnogimi pozdravi gorečimi poljubi tvoja Srečka